Mladostniška psihoterapija
Mladostniki in stiske – kako jim lahko pomagamo?
Izvajam otroško psihoterapijo po metodi Oaklander, vendar pa vaših otrok ne popravljam. (Violet Oaklander, 1993)
Njihov notranji svet se lahko zamaje ob različnih dogodkih, kot so ločitev staršev, vstop v šolo, težave z vrstniki, slab uspeh v šoli, bolezen, poškodba ali druge travmatične izkušnje. Otroci lahko takšne situacije doživljajo zelo intenzivno, čeprav se nam odraslim morda ne zdijo tako usodne.
Kot starši se pogosto znajdemo v skrbeh zaradi otrokovega vedenja – morda je mladostnik nenadoma bolj razdražljiv, se zapira vase, joka brez očitnega razloga, ima pogoste izbruhe jeze, težave s spanjem, se močno upira avtoriteti ali pa postane pretirano tih in podrejen. Takšna vedenja so pogosto način, kako otrok izraža notranjo stisko, ki je sam še ne razume in je ne zna drugače ubesediti.
Psihoterapija za mladostnike ponuja varen prostor, kjer lahko skozi igro, pogovor in ustvarjalno izražanje postopoma raziskujemo otrokovo doživljanje, njegove strahove, čustva in notranje konflikte. Terapevtski odnos otroku pomaga, da se počuti slišanega, razumljenega in varnega, kar spodbuja čustveno uravnoteženost in večje zaupanje vase.
Pomemben del terapevtskega procesa je tudi sodelovanje s starši. Skupaj iščemo načine, kako otroka bolje razumeti, kako se odzivati na njegova čustva in kako ustvariti podporno okolje doma. Cilj ni »popraviti« otroka, temveč mu pomagati, da razvije notranje vire za spoprijemanje z izzivi, ter obenem okrepiti vezi med otrokom in starši.
Vsako vedenje ima svoj razlog – skupaj ga lahko odkrijemo in otroku pomagamo, da se ponovno počuti varnega, slišanega in sprejetega.
Kar počnem je:
1.
Pomagam otroku, da se bolje počuti v svoji koži, okrepi občutek notranje moči in pridobi jasnejšo predstavo o tem, kdo je.
2.
Otroku pomagam do več veselja, notranjega miru in zadovoljstva, ter ga podpiram pri vzpostavljanju boljših odnosov z okolico in ljudmi, ki ga obkrožajo.
3.
Spremljam otroka pri učenju izražanja čustev – še posebej jeze – na varen in primeren način. Nekatera čustva so lahko stara in jih otrok dolgo nosi v sebi. Skupaj raziskujemo te občutke in se učimo, kako jih izraziti na zdrav način, brez škode zase ali druge.
4.
Občasno otroku omogočim varno izkušnjo srečanja s tistimi deli sebe, ki jih je morda potlačil, odcepil ali zakopal globoko vase. Takšni otroci se pogosto oddaljijo od svojega zdravega razvoja. Moja naloga je, da jim pomagam ponovno stopiti na pot notranjega ravnovesja in osebnostne rasti.
5.
Sodelujem tudi z vami, starši. Skupaj bomo raziskovali, kako lahko otroku postavite jasne, stabilne meje, ki so zanj ključne, da bo lahko razvijal tudi notranje občutke za meje in varnost.
Pogosto se zgodi, da simptomi in vedenja, ki vas skrbijo, sčasoma spontano izzvenijo. Če pa se to ne zgodi, bomo skupaj raziskali, kaj v terapevtskem procesu morda še manjka ali kaj bi bilo smiselno spremeniti, da otrok dobi tisto, kar zares potrebuje.