Vsaka oseba potrebuje ljubezen, da ohranja psihično zdravje. V transakcijski analizi najdemo pojem »potrditve«, to so dražljaji, s katerimi sporočamo drugi osebi, da obstaja. Raziskave ugotavljajo, da dojenček potrebujejo telesni stik, prav kakor potrebuje hrano. V novejši literaturi opisujejo ljubezen kot primarno potrebo dojenčkov, saj je nujna za razvoj nekaterih možganskih centrov. V odraslosti potrebo […]
Jeza je univerzalno čustvo in normalna reakcija na stres in frustracijo. Koliko jeze bomo občutili, je odvisno od obsega frustracije in koliko časa smo ji podvrženi. Občutimo jo tako v primernih kot tudi v neracionalnih in neprimernih trenutkih. Vse to je popolnoma normalno. Poznamo veliko zmotnih prepričanj o jezi. Nekateri verjamejo, da je jeza slabo
Rešite se notranjega kritika Notranji kritik se kaže kot notranji glas, ki nas in druge ljudi neprestano kritizira. Kaže se kot notranji dialog med negativnim in uničevalnim in pozitivnim delom sebe. Večina naših negativnih in destruktivnih vedenj izhaja prav iz notranjega kritika. O tem je bil govor v prejšnjem prispevku. Primeri negativnega notranjega glasa: »Neumen
»Si popolna zguba.«, »Kaj pa se greš?«, »A res misliš, da zmoreš?«, »Grd si!« Če bi vam to kdo rekel, bi verjetno prekinili odnos z njim ali ga vsaj ozmerjali. Zakaj pa potem sami sebi govorimo take stvari? Vsi poznamo samokritične misli in dvome, ki nas obhajajo v stresnih in drugih situacijah. Večina pa ne
Je nekaj narobe z mano, če hodim k psihoterapevtu ali psihologu Mit. Nekateri menijo, da moraš imeti postavljeno diagnozo, da poiščeš psihoterapevtsko pomoč npr. depresijo, bipolarno motnjo, mejno osebnostno motnjo, anksioznost, … a pogosto se ljudje odločajo za terapijo, ker so se znašli v težki situaciji. Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju znajde v situaciji,
Psihoterapija je proces, v katerem zdravimo našo dušo. Travmo, psihično rano, lahko primerjamo s telesno rano. Psihična rana boli enako kot telesna rana in če želimo, da ozdravi, jo moramo v terapevtskem procesu očistiti umazanije, ki se je nabrala. Podobno kot pri telesni rani boli, lahko še bolj boli, ko čistimo vse navlako in umazanijo, ki
Mladostniki se pogosto obnašajo, kot da so sami center sveta in da se vse vrti okoli njih. Občutek imajo, da jih vsi gledajo, opazujejo in da se vsi neprestano ukvarjajo z njimi, prav kot to sami počnejo s seboj. Do tega prihaja zaradi velikih hormonskih sprememb, ki potekajo v mladostništvu in vplivajo tudi na možgane.
Jaz sem center sveta – in ta svet ni dovolj dober zame! Read More »
Travma vključuje enkraten dogodek ali ponavljajoče se dogodke, ki posameznika prevzamejo do te mere, da mu zmanjka moči, da bi se soočil oz. konstruktivno reagiral v določeni težki situaciji. Kako hude so posledice travme je v veliki meri odvisno od naše zaznave dogodkov. Drugače povedano: kako bo travma vplivala na nas, ni odvisno samo od objektivnega dogodka,
Motnja pomanjkanja pozornosti (ADHD) je nevro-vedenjska motnja, za katero so značilni simptomi nepozornosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti. Za ADHD ni identificiranega vzroka, verjetno prihaja do kombinacije različnih dejavnikov kot so genetski, organski in okoljski. Simptomi pa se pojavijo pred 7 letom starosti. Poznamo tri pod tipe motnje: i. poglavitne težava je pomanjkanjem pozornosti; ii. glavna težava