Nihče ne uživa v tem, da je ljubosumen. Vsekakor pa je ljubosumnost pogosto čustvo in ga kdaj pa kdaj vsi občutimo, to je normalno. Ljubosumnost postane problem, ko začne vplivati na vsakodnevne situacije, na to, kako se počutimo z drugimi ljudmi in kako se do njih vedemo. Zaradi tega je pomembno, da razumemo, od kod […]
Mladostništvo je med težjimi obdobji v odnosu starši – otroci. Kot starši si pogosto želimo, da bi bili mi tista oseba v otrokovem življenju, na katero se bo obrnil v težavah. Pogosto jemljemo njihovo jezo ali to, da nas odrivajo stran od svojega življenja, osebno. Vendar to počnejo najstniki zase in ne proti nam. Nam
Kako se lahko odzovemo, ko nas najstniki odrivajo stran (2.del) Read More »
Separacija od staršev in osamosvajanje je popolnoma naraven in normalen proces. V življenju naših najstnikov sovrstniki postopoma prevzemajo vedno pomembnejšo vlogo, starši pa vedno manjšo. To, kako se obnašamo z našimi mladostniki, je pogosto veliko bolj povezano z nami, kot pa z najstniki. Pogosto vidimo v svojih otrocih sebe in to lahko prebudi v nas
Kako se lahko odzovemo, ko nas najstniki odrivajo stran (1.del) Read More »
Najstniki nas občasno s svojim vedenjem spravljajo v obup, starši se počutimo nemočni, saj pogosto ne vemo, kako najboljše reagirati na njihovo neupoštevanje pravil ali celo nevarno vedenje. Dobro je, da se starši na njihove vedenje odzovemo pravilno, odgovor kako, pa je zelo kompleksen, saj se od najstnika do najstnika in tudi odvisno od samega
Mladostniki morajo izoblikovati svojo identiteto, svoje vrednote, prepričanja, vedenje in čustvovanje. V tem obdobju skušajo ugotoviti, kaj sploh hočejo v življenju, katere cilje želijo doseči, zakaj in kako naj jih uresničijo. Poleg identitete pa se spreminja tudi odnos s starši, vrstniki in sorojenci. Pogosto je to obdobje konfliktov v družini, ko starši ne »prepoznajo« več
Pogosto srečujem starše, ki so presenečeni nad vedenjem svojih otrok, ko ti stopijo v mladostniško obdobje. Otroci naenkrat postanejo jezikavi, ne vodljivi, nespoštljivi, se upirajo vsemu. Najstniki dobesedno skačejo čez sesalec, ki so jim ga starši nastavili kot sporočilo: »Posesaj dnevno!« Te spremembe ne nastanejo zaradi hormonov, temveč zaradi razvoja možganov. Pomembno je razumeti, da
Ko se želimo odpovedati (slabi) navadi, se začnemo boriti proti osnovnemu evolucijskemu procesu in zelo pomembni strategiji za ohranjanje našega obstoja. To je zelo osnoven proces učenja, ki je povezan s temeljnimi nevrološkimi procesi; govorimo o pozitivih in negativnih potrditvah. V praksi gre nekako takole: ko vidimo hrano, ki je videti dobra, se v nas
Večina staršev želi najboljše za svoje otroke, pogosto pa ne vemo, kako se lahko na najboljši način odzovemo v nekaterih situacijah. Med seboj se precej razlikujemo glede tega, kakšne zahteve imamo do otrok in kako mu postavljamo. Poznamo dve temeljni dimenziji vzgojnega sloga staršev: zahtevnost – nezahtevnost in odzivnost – neodzivnost. Iz kombinacije teh dimenzij
Ločimo dve vrsti strahov, prvi je strah, ki ima točno določen vzrok, ki je realen in se ga zavedamo. Osnovni namen straha je, da nam rešuje življenje, saj preprečuje, da bi počeli stvari, ki so nevarne. Vendar strah občutimo tudi takrat, ko naše življenje ni ogroženo npr. pred govornim nastopom ali pa, kadar imamo finančne