Supervizija
Supervizija
Prostor za strokovno rast, refleksijo in varnost v terapevtskem delu
Supervizija je ključen del poklicnega razvoja vsakega psihoterapevta – tako v času izobraževanja kot tudi kasneje v samostojni praksi. Je varen, strokovno podprt prostor, kjer skupaj razmišljamo o dogajanju v terapevtskem procesu z namenom, da poglobimo razumevanje klienta, terapevtskega odnosa in tudi samih sebe kot strokovnjakov.
Supervizija je proces soustvarjanja, v katerem sta aktivno udeležena tako supervizant kot supervizor. V ospredju je učenje iz izkušenj, raziskovanje občutkov, notranjih odzivov in terapevtskih odločitev. V tem procesu supervizant postopoma gradi svojo strokovno identiteto, razvija terapevtsko zrelost ter se uči razmejevanja med osebnim in profesionalnim.
Poleg podpore in refleksije je ena ključnih nalog supervizije tudi zagotavljanje večje varnosti – tako za supervizanta kot za njegove kliente. V supervizijskem procesu se tako pogosto odpirajo tudi etična vprašanja, dileme in vrednote, ki vodijo terapevtsko prakso. Skupaj iščemo odgovore, ki so strokovno utemeljeni, etično ustrezni in v službi dobrobiti klienta.
Supervizija je namenjena psihoterapevtom različnih modalitet ter študentom psihoterapije, ki si želijo razvijati svojo prakso, poglabljati razumevanje terapevtskih procesov in krepiti občutek kompetentnosti.
Študente z veseljem spremljam tudi pri pripravi na CTA izpit in jim nudim podporo tako pri vsebinski pripravi kot pri krepitvi samozavesti in strokovne drže
Strokovne konzultacije
Namen strokovnih konzultacij je preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. Učitelji, profesorji in neučno osebje pogosto izgorijo zaradi zahtevnosti poklica, saj se vsakodnevno srečujejo z izzivi in z željo, da bi pomagali našim otrokom do razvoja v zdrave in izobražene posameznike. Namen strokovnih konzultacij je tudi nuditi učnemu osebju podporo, ko se spoprijema s konkretnimi težavami, s katerimi se srečuje v razredu in v šoli, in jih reševati.
Konzultacije bodo potekale individualno in v majhnih skupinah (običajno 2 do 4 udeleženci), kjer bo vsak lahko predstavil primer, s katerim se mora spoprijeti. Iskali bomo konkretne rešitve in ideje, kako izboljšati situacijo in rešiti problem. Prvo srečanje bo individualno, kasneje se bo delo lahko nadaljevalo v skupini. Skupine bodo zaprtega tipa: to pomeni, da ostajajo člani skupine vse leto isti in se obvežejo, da bodo skupino obiskovali.