Blog

Ko je bil moj sin star 3 leta, je doživel avtomobilsko nesrečo, prišli so orožniki in reševalci ter ga odpeljali v bolnico, da ga bi pregledali ali je vse v redu. Pok, sunek in airbegi, so naredili na otroka velik vtis in pustili močen strah. Ko se je vrnil domov je neprestano ponavljal in prikazoval z rokama: »Bum, bum! Karanjeri«, kar je pomenilo, da sta avta trčila, da so se odprli airbegi in da so prišli carabinieri (orožniki). Pustili smo mu, da je zgodbo povedal toliko krat kot je želel in smo mu pomagali vstaviti podrobnosti, skupaj s strahom, ki ga je takrat čutil. Večkrat kot je ponavljal zgodbo, bolj so se njegovi strahovi razblinili in počasi izginili.

V podobni situaciji bi mnogi med nami najprej preverili ali je z otrokom vse v redu, potem pa otroka zamotili s čim drugim: »Pojdimo na sladoled!« V naslednjih dneh pa bi se skušali izogniti razburjenju svojega otroka, tako da ne bi omenjali nezgode. Toda otrok je zmeden, ker ne ve kaj se je zgodilo in zakaj. Še vedno je poln velikih in strašljivih čustev, nismo mu pomagali, da bi se z njimi učinkovito spoprijel. V tem je težav pristopa »pojdimo na sladoled«.

Leva polovica možganov ljubi in zahteva red. Je logična, dobesedna, lingvistična in linearna. Desna polovica pa je holistična in neverbalna, pošilja in sprejema signale, ki nam pomagajo komunicirati; na primer stik z očmi, izraz obraza. Namesto podrobnosti in reda desna polovica možganov skrbi za večjo sliko – pomen in dojemanje izkušenj – ter se specializira za podobe, čustva in osebne spomine. Nekoliko poenostavljeno lahko rečemo, da je leva polovica možganov logična, lingvistična in dobesedna, desna pa čustvena, neverbalna, izkušenjska in avtobiografska. Leva polovica možganov se osredotoča na besedilo, otrok nam lahko na primer reče: »Nisem je sunil! Porinil sem jo.« Desna pa se osredotoča na kontekst in na svoja čustva, otrok lahko zakriči: »Če me pustiš tu, bom umrl!« Razvojno pri zelo majhnih otrocih prevladuje desna polovica možganov, ko pa malček začne stalno spraševati »zakaj?«, veste, da je postala dejavna tudi leva polovica možganov. Ker leva polovica možganov želi poznati linearne odnose med vzroki in posledicami v svetu.

Zaradi travmatične izkušnje lahko prevladuje uporaba določene možganske polovice. Če prevladuje desna »čustvena« polovica možganov, moramo otroku pomagati poimenovati in ubesediti dogodek ter s tem aktivirati tudi levo polovico možganov. V primeru pa da prevladuje leva polovica pa mu skušamo pomagati priti v stik s svojimi čustvi in tako spodbuditi desno polovico. S tem bo prišlo do horizontalnega povezovanja možganov in usklajenega delovanja obeh polovic. Otroku lahko pomagamo, da predela dogodek, tako da ga spodbujamo, da večkrat ponavlja in nam pove kaj se je zgodilo. Ponavljanje zgodbe je tako učinkovito, ker je mojemu otroku pomagalo, da je svojo levo polovico možganov povezal z desno polovico, tako da je lahko razumel kaj se je zgodilo.

Psihična dobrobit pomeni harmonično delovanje obeh možganskih polovic. To pomeni, da uporabljamo oboje: svojo logiko in svoja čustva; tako bomo uravnoteženi, razumeli bomo sebe in svet na splošno. Če bi desna polovica možganov prevzela nadzor in bi zanemarili logiko svojih levih možganov, bi se nam zdelo, kot da se utapljamo v podobah, telesnih občutkih, kot da smo v čustveni poplavi. Prav tako pa nočemo uporabljati samo leve polovice možganov, nočemo ločiti svoje logike in jezika od svojih občutji ter osebnih izkušenj. To bi bilo kot da živimo v čustveni puščavi.

Podobno se dogaja tudi pri odraslih, pomislite ali pri vas prevladuje desna polovica možganov, prevladujejo čustva in se utapljate v kaosu ali prevladuje leva polovica in živite v čustveni puščavi? V primeru, da prevladuje desna polovica, skušajte svoje notranje dogajanje ubesediti in logično povezati, tako boste dogajanje povezali z vašo levo polovico možganov. Če pa prevladuje leva polovica možganov, ustavite se in usmerite pozornost na telo. Bodite samo pozorni kaj se dogaja v telesu, kje čutite napetosti in kje sproščenost in poskusite priti v stik s svojimi čustvi. Eden od najboljših načinov, da razvijemo integrirano delovanje otrokovih možganov je, da tudi naši možgani delujejo integrirano.

http://www.osebna-terapija.com
Maja Sedmak Cvelbar

Viri:
Siegel, D. in Payne Bryson, T. (2011). Celostni razvoj otroških možganov. 2. izdaja. Družinski in terapevtski center Pogled.

Slika: Alex Bruda

Že objavljeno v Slomediji, 19.maja 2015