Blog

Kako se lahko odzovemo, ko nas najstniki odrivajo stran (2.del)

03. avgust 2016 ob 10:19

Kategorije :

Mladostništvo je med težjimi obdobji v odnosu starši – otroci. Kot starši si pogosto želimo, da bi bili mi tista oseba v otrokovem življenju, na katero se bo obrnil v težavah. Pogosto jemljemo njihovo jezo ali to, da nas odrivajo stran od svojega življenja, osebno. Vendar to počnejo najstniki zase in ne proti nam. Nam in našim najstnikom lahko pomagajo druge odrasle osebe, te so lahko učitelj, trener, teta, dedek, družinski prijatelj … Nanje lahko gledamo kot na pomočnika, ki nam bo pomagal pri vodenju ladje med nevihto. Delite svoje dvome, težave in čustva z drugimi, saj vam bo to pomagalo pri zavedanju, da niste edini, ki se spopadate s težavami.

Z najstniki se lahko tudi zbližamo, tako da jih podpiramo na tistih področjih, ki jih veselijo in jim dajejo v življenju smisel. Na tak način lahko ustvarimo okolje, v katerem bodo naši otroci mogli razvijati svoje sposobnosti. Omogočiti jim, da si postavijo lastne cilje in uživajo v svojih dosežkih, pa je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da ne gre za naše dosežke in da morajo oni sami nositi odgovornost kot tudi občutiti ponos za uspeh, saj se v nasprotnem primeru lahko počutijo odrinjene ali prezrte. V mladostništvu se začenjajo tudi spreminjati interesi; mogoče jih intenzivni trening ne bo več zanimal, kakor tudi ne vsakodnevna vaja glasbila. Svoj čas bodo raje začeli posvečati drugim zanimanjem, npr. prijateljem, ker jim bodo ta nudila večji užitek. To je normalno: v mladostnikih se poveča želja po novih izkušnjah in dogodivščinah in po opravljanju tistih stvari v katerih uživajo, izogibajo pa se monotonim aktivnostim ter tistim, v katerih ne vidijo smisla. Dobro je, da teh sprememb ne jemljete osebno, ampak, da vidite v njih željo po eksperimentiranju in spoznavanju novega. Mogoče se bo mladostnik še z večjo zagnanostjo vrnil k svojemu hobiju, mogoče pa ga bo opustil. Vsekakor s siljenjem in vztrajanjem boste dosegli le to, da se bo začel še bolj upirati.

Sami se začnite obnašati tako, kot bi želeli, da se obnašajo vaši mladostniki. Raziskave kažejo, da je zadovoljstvo staršev (predvsem mam), povezano z zadovoljstvom, ki ga doživljajo otroci. To povezavo so odkrili tudi pri tistih otrocih, ki so se odselili in si začeli ustvarjati svojo družino. V primeru, da nas je strah za otroke, da se mogoče napačno odločajo v življenju - npr.: da ne bodo našli ali ohranili službe, da ne bodo izbrali ljubečega partnerja, da ne bodo ravnali odgovorno -, je največ, kar lahko naredimo zanje, da spremenimo svoje vedenje. Na tak način jim bomo postali model, kako se vede odgovorna, odrasla oseba. Tudi če se mladostniki vedejo do nas nespoštljivo, je dobro, da še vedno ohranimo do njih topel, ljubeč in prijazen odnos. Kar pa seveda ne pomeni, da bomo pri njihovih zahtevah popustili. To, da bomo mi ohranili ljubeč odnos do naših otrok, bo pomagalo, da se bodo tudi oni vedli prijazno do nas in bo pripomoglo k zdravemu medsebojnemu odnosu.

Mogoče se bodo najstniki želeli pogovarjati z nami o drugih temah npr. ljubezni, zmenkih ali pa se ne bomo strinjali s tem, kako se oblačijo. Za to, da ohranimo povezanost pa je dobro, da je naša miselnost odprta in da najstnikom dopuščamo eksperimentiranje. Kot vedno ni noben ekstrem pravilen; ni dobro, da postavljate veliko nesmiselnih pravil, pa tudi ne, da ignorirate obnašanje mladostnikov v upanju, da bo kmalu minilo. Pomembno je, da mladostnike spoštujemo in cenimo človeka, v katerega odraščajo. Če mladostnik to čuti, bo tudi lažje zdržal, ko ne bo mogel početi vsega, kar si želi. Lažje bo tudi sprejel in prenašal čustva, ki so pogosto v tem obdobju zelo intenzivna in ga lahko tudi preplavijo.

Težave z mladostniki nas pogosto navajajo na to, da se vse začne vrteti samo okoli šole, alkohola, hrane oz. tistega področja, kjer so težave. Pri tem zanemarimo in premalo vlagamo pa v tiste trenutke, pri katerih se imamo lepo skupaj. Pomembno je, da najdete skupne interese in da jih gojite: to so lahko skupni izleti, ogledi filmov, šport, fotografija, slikanje, razni hobiji … Skupne dejavnosti lahko pomagajo, da spoznamo sebe in drugega z drugih zornih kotov ter začnemo te aspekte ceniti. Pozitivne skupne aktivnosti so kot lepilo, ki nas drži skupaj tudi takrat, ko se skregamo.

Viri:
Firestone, L. What to Do When Your Teen Pushes You Away. http://www.psychalive.org

Že objavljeno v Slomediji

Kategorije