Blog

Naučiti se moramo tudi tega, kako se moramo učiti. Količina materiala, ki si ga zapomnimo, ni odvisna samo od časa učenja in količine ponavljanja, v veliki meri je odvisna od učinkovitosti učenja. Vsak posameznik ima svoj priljubljeni način učenja, individualne razlike pa so vsekakor pomembne. Že opisane učne strategije so uporabne tako za mlajše učence kot tudi za dijake in študente, seveda pa se mora zahtevnost in samostojnost dela prilagoditi starosti.

Znanstveniki so preverili učinkovitost naslednjih učnih strategij:

Povzemanje (nizka učinkovitost) je zelo pogosto uporabljena strategija, pri kateri učenec v nekaj stavkih povzame večji del snovi. Ugotovili so, da je povzemanje dobra učna strategija za teste, ki zahtevajo pisne odgovore, slaba pa za teste z nalogami izbirnega tipa, kjer moramo pravilni odgovor izbrati med danimi možnostmi. Vsekakor pa je povzemanje boljša strategija kot pa podčrtovanje ali ponovno branje celotnega besedila.

Predstavljanje slik za določeno besedilo (nizka učinkovitost) to je tehnika, pri kateri učenci povezujejo besede in njihov pomen s slikami. Ta tehnika je uporabna za učenje informacij za kratek čas ali pri učenju novih besed, pri pomnjenju imen, učenju specifične terminologije … Izkazalo pa se je, da je ta tehnika učinkovita samo za učenje enostavnih ključnih besed. Raziskave so pokazale, da je ta tehnika slaba pri učenju besed, za katere s težavo najdemo slike in predvsem je zelo neučinkovita na dolgi rok, saj so udeleženci snov hitro pozabili.

Razlaga snovi samemu sebi (srednja) je uporabna strategija za učenje abstraktne snovi. Pri tej tehniki sami sebi razložimo, kako rešiti neki problem ali, zakaj smo se odločili za nek odgovor ali si razložimo določen postopek. Raziskava je pokazala, da je ta tehnika učinkovita za vse starosti od otrok v vrtcu pa vse do študentov. Ugotovili pa so tudi, da je ta tehnika časovno zamudna, saj so udeleženci raziskave v primerjavi s kontrolno skupino porabili dvakrat več časa.

Preverjanje znanja (visoka) je zelo učinkovita učna strategija. Da, med najbolj učinkovitimi učnimi strategijami so prav zasovraženi testi oz. preverjanje znanja. Seveda mora učenec tudi pregledati napake, ki jih je naredil pri testu, in jih popraviti. Sama se še vedno, po 15 letih, spominjam maturitetne matematične naloge, ki sem jo narobe rešila, in pravilnega postopka. Zaradi učinkovitosti so dobrodošla tudi preverjanja znanja samo za vajo, brez ocene, saj količino informacij, ki si jih zapomnimo, lahko kar podvojijo. Učenci si lahko pripravijo preverjanje znanja celo sami in se preizkusijo v njem.

Poučevanje drugega (visoka). Na prvi pogled se zdi, da je ta učna strategija nenavadna, tako da imajo Italijani tudi rek: Chi sa fa, chi non sa insegna (Kdor zna, dela, kdor ne zna, poučuje); če pa je ne uporabimo za učenje drugih, pač pa sebe, je zelo učinkovita. Kdor se je že pripravljal na predavanje, ve, da se mora zelo dobro pripraviti, če želi drugemu kvalitetno razložiti neko snov. Ko namreč drugemu začneš razlagati vsebino, hitro ugotoviš, kateri del snovi tebi samemu ni jasen in kaj moraš še poglobiti. To lahko učenci uporabijo v svoj prid. Starši enostavno zaprosijo otroka, naj jim razloži snov, ki se je uči, namesto, da bi sami otroku razlagali snov. Učenec naj ima pri tem pri roki zvezek, zapiske in učbenik, kot predavatelji, ki večinoma uporabljajo oporne točke ali zapiske. Tako boste hkrati dajali otroku veljavo, spodbujali njegovo samozavest in ga učili javnega nastopanja.

Učenje v daljšem časovnem obdobju (visoka): raziskave so pokazale, da si snov, ki se je učimo, za dlje časa zapomnimo, čim več časa mine med dvema učenjema iste snovi. Če si želimo neko snov zapomniti za dobo petih let, je smiselno, da jo ponavljano v razmakih od 6 do 12 mesecev; če pa si želimo snov zapomniti za naslednje leto, pa v enomesečnih razmakih. Ponavljajmo v razmakih 12-24ur, če si želimo zapomniti za teden dni. Iz vsega tega je razvidno, da učenje »na zadnjo noč« za dolgi rok ni najbolj učinkovito.

Vselej moramo pri učenju upoštevati individualne razlike; nekomu nekatere tehnike ustrezajo bolj, druge pa manj. Vsekakor pa vas vabim, da poskusite uporabiti nove tehnike, predvsem tiste z visoko učinkovitostjo. Mogoče pa boste ugotovili, da vam dejansko ustrezajo.

Že objavljeno v Slomediji 3. novembra 2015

Viri:
Oxenham, S. (2013). The lesson you never got taught in school: How to learn! http://bigthink.com/