Blog

Nihče ne uživa v tem, da je ljubosumen. Vsekakor pa je ljubosumnost pogosto čustvo in ga kdaj pa kdaj vsi občutimo, to je normalno. Ljubosumnost postane problem, ko začne vplivati na vsakodnevne situacije, na to, kako se počutimo z drugimi ljudmi in kako se do njih vedemo. Zaradi tega je pomembno, da razumemo, od kod izhaja ljubosumnost in kako lahko to čustvo uravnavamo na zdrav način.

Med zavistjo, ljubosumnostjo in občudovanjem obstajajo razlike. Pri zavisti smo nevoščljivi, ker nečesa nimamo ali nečesa ne znamo in smo pripravljeni zaradi tega uničiti drugo osebo. Verjetno poznate zgodbo o pastirju, ki mu je vila rekla, da mu lahko izpolni željo, da pa se bo sosedu ta želja izpolnila dvojno. Po premisleku je pastir rekel: »Naj mi koza crkne.«. Tu govorimo o zavisti, ker želimo pri drugemu uničiti tisto, česar mi nimamo. Tudi pri ljubosumju si želimo nekaj, česar nimamo, ker pa smo prepričani, da tega ne moremo dobiti, obrnemo svojo jezo, žalost in kritiko proti sebi in ne proti drugemu. O občudovanju govorimo takrat, ko neke stvari nimamo, a vemo, da jo lahko z delom, učenjem, izkušnjami, trudom, … tudi sami pridobimo. Občudovanje je veliko bolj konstruktivno čustvo, saj nas žene naprej.

Zavist in ljubosumnost se povezujeta z nizko samopodobo, občudovanje pa z visoko. Pogosto se temeljnega sramu, ki ga imamo v svoji notranjosti, ne zavedamo. Samokritične misli pridejo zelo avtomatično in nehoteno. Sram, ki izhaja iz naših preteklih izkušenj, močno vpliva na to, koliko ljubosumnosti in zavisti bomo občutili.

V partnerski zvezi lahko deluje pretirana ljubosumnost uničevalno. Zaradi tega je dobro, da skušamo ugotoviti, od kod izhaja. Pogosto izvira iz našega temeljnega občutka negotovosti vase, zaradi tega občutimo ljubosumnost ne glede na dejansko situacijo.
Negativni občutki o sebi pogosto izvirajo iz zgodnjih izkušenj v otroštvu. Podzavestno te občutke poustvarjamo v novih situacijah. Na primer: če smo se počutili nepomembnega ali odrinjenega v otroštvu, bomo hitreje občutili, da nas partner zanemarja. Lahko celo izberemo partnerja, ki je bolj odsoten ali pa se sami vedemo tako, da bomo partnerja odrinili stran. S tem bomo potrdili svoje prepričanje o sebi (npr. nihče me ne mara) in o drugih ljudeh (npr. nobenega ne bo zame).

Kot pri vsakem čustvu pa lahko tudi pri tem vidimo pozitivno plat – za drugega nam je mar. Ljubosumje govori o tem, da nam ni vseeno, če ima naš partner ljubico ali da nam ni vseeno, če ima sodelavec boljše uspehe kot mi. Da bi zmanjšali ljubosumnost, je dobro, če podrobneje pogledamo, kaj je, kar v nas vzbudi to čustvo. Kako to storiti? Ko postanemo ljubosumni, bodimo pozorni na svoje misli, občutke, spomine in telesne reakcije. Pogosto ugotovimo, da se nam ti vzorci ponavljajo, lahko celo iz otroštva. S tem novim znanjem bomo lažje ugotovili tiste občutke, ki so srž ljubosumnosti in povzročijo naše pretirane reakcije.

Pomembno je tudi, da teh svojih občutkov ljubosumnosti ne izživimo, da npr. ne začnemo na drugega kričati, ga zmerjati ali obtoževati. Sicer običajno samo poslabšamo situacijo in odnos; agresivno ravnanje običajno v drugem izzove »boj«, začeli se bomo kregati ali pa »umik« iz konflikta. Nehote lahko spodbudimo partnerja, da se zapre in da bo tako manj pripravljen deliti z nami svoje notranje doživljanje. Zaradi tega se bomo počutili še bolj odrinjene in osamljene.

Pogosto med občutki ljubosumnosti odkrijemo občutek, da z nami samimi nekaj ni v redu in da nas drugi ljudje ne sprejemajo take, kot smo. Da prebrodimo te občutke, moramo ostati ranljivi in jih deliti z drugo osebo, ki ji zaupamo. S tem, ko jih delimo in nas druga oseba pozorno in empatično posluša, bodo ti neprijetni občutki počasi izginili.

Viri:

How to Deal with Jealousy. http://www.psychalive.org/

Že objavljeno v Slomediji.