Blog

V naši kulturi imamo nekaj zmotnih prepričanj o delovanju možganov. Verjetno je najbolj popularen mit, da uporabljamo samo 10% naših možganov. To seveda ni res, raziskave so pokazale, da uporabljamo naše možgane v celoti, ob vsakem opravilu so bolj aktivirani določeni centri v možganih. Vsak del naših možganov je specializiran za opravljanje določene naloge; na primer določen del je odgovoren za motoriko, drugi pa za govor. V primeru, da se sprehajamo in pogovarjamo, aktiviramo oba odgovarjajoča centra v možganih, v primeru pa, da se pogovarjamo in sedimo na kavču, aktiviramo predvsem center za govor. V možganih obstajajo center za vid, sluh, spomin, čustva, govor itd. Vsak del možganov ima svojo specifično funkcijo in se aktivira predvsem, če počnemo tisto aktivnost.

Drugi mit, ki ga zelo pogosto slišimo, je, da obstajajo ljudje, ki uporabljajo predvsem levo ali desno poloblo možganov. Dejstvo je, da so resnično nekatere naloge bolj vezane na določeno poloblo možganov, npr. pri govorjenju bolj aktiviramo levo polovico možganov, pri pozornosti pa desno. Na univerzi v Utahu so izvedli dveletno študijo, v kateri so preverili delovanje možganov na več kot 1.000 udeležencih in so ugotovili, da pri uporabi leve ali desne polovice možganov ne prihaja do večjih razlik in da uporabljamo obe možganski hemisferi približno enako časa.

Ko nas boli glava, nas ne bolijo možgani. Naši možgani nimajo prostih živčnih končičev, ki bi služili zaznavanju bolečine, zaradi tega nas ne morejo boleti. Ko nas boli glava, bolečina izvira iz naših vratnih mišic, oči ali možganskih ovojnic. Poleg lobanje varujejo naše možgane še tri možganske ovojnice. V primeru bolezni ali poškodbe glave nas vsekakor ne bolijo možgani.

Čeprav je naše telo večji del sestavljeno iz vode, ni res, da bi se naši možgani lahko skrčili v primeru, če ne spijemo vsaj 6 kozarcev vode na dan. Nekateri so prepričani, da se lahko možgani zaradi dehidracije skrčijo, kar naj bi povzročilo glavobol. To seveda ni res! Možgani se lahko skrčijo zaradi določenih bolezni npr. alzhaimerjeve bolezni, vendar tega bolniki ne občutijo kot glavobol, pač pa kot pozabljanje, težave pri reševanju problemov, težave pri reševanju znanih delovnih nalog, kot prostorsko in časovno zbeganost itd.

Dehidracija sicer lahko povzroči glavobol zaradi biokemičnih sprememb v krvi, ki jih naše telo interpretira kot glavobol. Pri hudi dehidraciji pa se žile v možganih razširijo, kar lahko privede do rahle nabreklosti možganov in to še poslabša glavobol.

Četrti mit, ki ga srečujemo zelo pogosto je, da sladkor povzroča hiperaktivnost. Sama sem se s tem mitom srečala v šoli še ne dolgo nazaj. Živahnemu učencu so prepovedali jesti sladkarije, čokolado in bel kruh, ker naj bi ta hrana povzročala odkrenljivost (povečano usmerjeno dejavnost) in pomanjkanje pozornosti. Raziskave pa kažejo, da to ni res. V Ameriki so izvedli dvojno slepo raziskavo, pri kateri so nekaterim otrokom dajali placebo, drugim pa sladkor, otroci in starši pa niso tega vedeli. Raziskovalci so ugotovili, da med skupinama ni prihajalo do razlik v pomanjkanju pozornosti in vedenju. V drugi raziskavi so potrdili, da je vse v »glavi«. Mame, ki so bile prepričane, da so njihovi otroci zaužili veliko dozo sladkorja, čeprav ga niso, so jih zaznavale kot bolj hiperaktivne. Seveda pa še vedno ostaja dejstvo, da uživanje večje količine sladkorja ni zdravo, saj povzroča karies in poveča verjetnost diabetesa tipa 2.

Zelo pogosto zasledimo zmotno prepričanje, da možgani ne rasejo več. Tudi to ni res. Znanstveniki so ugotovili, da naše možganske celice – nevroni – rasejo tudi v odraslosti. Možgani se najhitreje razvijajo v kritičnih obdobjih, to je v prednatalni fazi (v nosečnosti) in v otroštvu, razvoj pa se s tem ne konča. Nekatere študije nakazujejo, da se v odraslosti razvija predvsem prefrontalni del možganov, ki se nahaja takoj za »našim čelom«. Ta del možganov je odgovoren za naše misli in vrsto osebnostnih lastnosti, kot so tendenca k doživljanju negativnih čustev, odprtost, stopnja družabnosti in druge naše lastnosti. Poškodbe prefrontalnega dela možganov lahko korenito spremenijo našo osebnost, celo do tem mere, da nas naši bližnji ne prepoznajo več. Kako rast možganov vpliva na nas in na naše vedenje, še ni jasno, raziskovalci pa domnevajo, da to vpliva na naše visoke zmožnosti za nadomeščanje izgub zaradi poškodb ali bolezni. Poleg tega, naj bi omogočalo prilagajanje naših aktivnosti novim situacijam in spremembam v okolju, kar privede do tega, da lahko dobro delujemo tudi v novih in nepoznanih okoliščinah.

Vsekakor pa velja, da je še veliko nejasnega in neraziskanega o tem, kako delujejo naši možgani.

Ze objavljeno na Sloemediji v torek 24. februarja 2015

Literatura
Epstein A. (2014). These are the pervasive brain myths that teachers around the world believe. Quartz.
Than K. (2005). Adult Brain Cells Do Keep Growin. Livescience.
NEUROBONKERS (2014). Believe it or not, sugar doesn't cause hyperactivity.
Nielsen J.A., Zielinski B.A., Ferguson M.A., Lainhart J.E., Anderson J.S. (2013). An Evaluation of the Left-Brain vs. Right-Brain Hypothesis with Resting State Functional Connectivity Magnetic Resonance Imaging. University of Utah Health Sciences.