Blog

V naši kulturi se kot idealen razume partnerski odnos, ki je zelo romantičen in poln čustev in strasti. V zadnjih nekaj letih pa so bile narejene raziskave, ki so pokazale, da smo si moški in ženske veliko bolj podobni, kot bi si mislili, in nismo bitja z dveh različnih planetov. V raziskavah so ugotovili 6 navad, za katere večina misli, da so v partnerskem odnosu zdrave in normalne, dejansko pa to niso. Tri navade bom predstavila v tej rubriki, tri pa v naslednji.

Zbiranje napak drugega

To je navada, da partnerja krivimo za pretekle napake, ki mu jih nikakor ne moremo odpustiti. Ko to počneta oba partnerja, se lahko to celo razvije v tekmovanje, v točkovanje, kateri partner je naredil več napak.

Nekatere osebe lahko partnerja opominjajo na napake, ki jih je naredil pred leti. »Za moj 28. rojstni dan leta 2010 si bil zelo nesramen in od takrat nam to uničuje odnos.« Zakaj? Ker ne mine teden ali celo dan, da bi en partner ne spomnil/a drugega na ta dogodek.

Pogosto se to uporabi za opravičevanje sedanjega neprimernega vedenja; npr. mož ugotovi, da žena flirta s kolegom, a ne more drugače izraziti svoje jeze in ljubosumja, ker bi žena privlekla na plan vse njegove napake zadnjih 10 let.

Če se to vleče dolgo časa, lahko partnerja svojo energijo usmerita bolj v dokazovanje, kdo je naredil več napak, kot pa v reševanje trenutnih težav, nesporazumov ali gradnji medsebojnega odnosa.

V takem primeru je boljše, da obravnavamo vsak problem individualno, razen če so težave dejansko povezane. Če se odločimo biti z nekom, se moramo zavedati, da to pomeni sprejeti tudi njegova pretekla dejanja. Če pa nas nekaj iz njegove preteklosti tako zelo moti, bi bilo najboljše, da se o tem pogovorimo takoj in partnerju tega ne očitamo leta kasneje. Vsekakor pa ni nikoli prepozno, da se lahko tudi kasneje pogovorimo in razrešimo spore. Pomembno je, da smo drug do drugega odkriti in povemo, kako smo se počutili ob motečem dogodku in zakaj nas je neko dejanje tako prizadelo.

Majhni namigi ali pasivno agresivno vedenje

Namesto, da bi partnerju jasno povedali, česa ne maramo, mu pošiljamo majhne namige, saj želimo, da bi sam ugotovil, kaj je narobe. O pasivno agresivnem vedenju pa govorimo takrat, ko partner najde prefinjene načine, kako razjeziti drugega in se tako počuti upravičenega, da se pritoži nad vedenjem drugega.

To kaže, da imata partnerja težave pri komunikaciji in ne znata ali ne moreta odprto govoriti o medosebnih konfliktih, ki so neizbežni del odnosov. Verjetno nekdo ne bi pošiljal namigov, če bi se v odnosu počutil dovolj varno, da bi lahko jasno povedal, česa ne mara ali kaj ga jezi.

Namesto namigov lahko partner pove, kaj ga moti in kako se počuti, lahko tudi poudari, da ni nujno, da je druga oseba odgovorna za njegovo počutje, da bi pa kljub temu želel imeti podporo partnerja/partnerke.

Jemanje celotnega odnosa za talca

Partner se pritoži nad neko pomanjkljivostjo v odnosu tako, da ob tem ogrozi celoten odnos. Namesto, da bi rekel/a: »Tvoj odnos se mi zdi hladen.«, partner izjavi: »Lahko dobim veliko drugih, s katerimi bi lahko imel/a tako hladen odnos.« Ali pa, ko partner izrazi svoje nezadovoljstvo, mu drugi odgovori: »Tam so vrata.«

Na tak način partnerja izsiljujemo in vnašamo v odnos nepotrebno dramo in čustva. Pomembno je, da oba partnerja vesta, da lahko varno govorita o neprijetnih čustvih in o stvareh, ki ju motijo oz., s katerimi nista zadovoljna v odnosu. Popolni odnosi, kjer je vedno vse v redu, ne obstajajo. Tudi zelo povezani pari se kregajo ali se ne strinjajo drug z drugim. Če ne moremo odprto govoriti o stvareh, ki nam niso všeč, jih bomo začeli zadrževati v sebi; to pa bo v odnosu privedlo do nezaupanja in manipulacije.

 Že objavljeno v Slomediji. 

Viri:
http://qz.com/580940/toxic-relationship-habits-most-people-think-are-normal/