Blog

V partnerskih odnosih se zavestno ali podzavestno poslužujemo nezdravih navad, ki počasi uničujejo odnos. Večina teh navad nam preprečuje, da bi se s partnerjem odkrito pogovorila o problemih in našem nezadovoljstvu z vedenjem drugega ali o naših neprijetnih čustvih. Če boste iz napisanega spoznali, da vi ali partner uporabljate eno od teh navad, je smiselno, da se skušate odkrito in direktno pogovoriti o problemu, ki stoji za to navado.

Beseda »partner« je v tem besedilu mišljena za oba spola, saj te navade niso vezane na določen spol.

4. Obtoževanje partnerja za lastna čustva

Recimo, da ste imeli obupen dan v službi in vaš partner za to ni dovolj razumevajoč in rahločuten ob vaši vrnitvi domov. Mogoče je bil partner pred tem dlje časa pri telefonu ali ga je nekaj zmotilo, medtem ko ste ga objeli; ali pa bi vi najraje ostali doma, partner pa se želi ven s prijatelji/cami. Zaradi tega izbruhnete in obtožite partnerja, da ni dovolj rahločuten ali celo, da vas ne ljubi. Pogosto je težava tudi v tem, da svojega partnerja sploh ne prosite za pomoč, saj naj bi kar sam/a moral/a vedeti, da se ne počutite v redu.

Obtoževanje partnerja za lastna čustva je problematično, saj je to prefinjen način sebičnosti, obenem pa je tudi znak o pomanjkljivih osebnih mejah. V trenutku ko partner postane odgovoren za vaša čustva (in obratno), bosta razvila odvisnost eden od drugega. Partner ne more več planirati aktivnosti, ne da bi to najprej preveril z drugim. Ko se eden izmed partnerjev počuti slabo, drugi avtomatično postane odgovoren, da to popravi.

Največja težava pri tej navadi nastane, ko jo začnemo redno uporabljati. Seveda je normalno, da imamo slab dan in smo jezni ter potrebujemo razumevanje in pozornost partnerja. Problem pa nastane, ko drugi pričakuje, da smo mi neprestano odgovorni za njegovo dobro počutje. Na ta pričakovanja se bomo kaj hitro odzvali z zagrenjenostjo, lahko celo z manipulacijo njegovih/njenih potreb in čustev.

Seveda to ne pomeni, da smo upravičeni it v drugo skrajnost in popolnoma zanemariti čustva in počutje druge osebe, češ da: »To so tvoje stvari, jaz nimam nič pri tem.« Še vedno ste lahko v podporo partnerju, niste pa dolžni mu biti v podporo. Nudenje podpore naj bo prostovoljna izbira posameznika, ne pa obveznost. Najboljše kar lahko naredite, je to, da vi prevzamete odgovornost za svoja čustva in partner za svoja.

5. Izkazovanje ljubosumnosti

O tem govorimo, ko partner postane ljubosumen, če se druga oseba pogovarja z nekom tretjim, kliče po telefonu, piše SMSje, gre ven ali samo kihne v prisotnosti tretje osebe. Partner izrazi zaradi tega svojo jezo in želi s tem spremeniti vedenje drugega. Pogosto se lahko to vedenje stopnjuje do mere, da začne en partner preverjati telefon ali elektronsko pošto drugega.

Nekateri celo dojemajo to kot zdrav način izkazovanja ljubezni, saj so prepričani, da bi brez ljubosumja pomenilo, da jih njih partner ne ljubi. Kar seveda ni res, to vedenje izkazuje prej potrebo po nadzoru. V takih primerih je ljubosumje izraz nezaupanja v drugo osebo in prepričanja, da partner ali laže ali ni sposoben nadzorovati svojih impulzov. V vsakem primeru to ni dobra osnova za zaupen odnos.

Nekaj ljubosumnosti v partnerskem odnosu ne škodi, saj nam govori, da nam ni vseeno za drugo osebo. Vendar ko je ljubosumnosti in potrebe po kontroli preveč, se pod tem običajno skrivajo občutki lastne manjvrednosti. Dobro je, da oseba sama razreši občutke manjvrednosti, ne pa da začne s pretirano kontrolo nad partnerjem. Zelo verjetno bo pretirani nadzor za drugo osebo odbijajoč.

6. Kupovanje rešitev problemov

Ko imata partnerja večjo težavo, navadno, namesto da bi jo rešila, prekrijeta neprijetne občutke s pozitivnimi občutki in vznemirjenostjo, povezano z nakupovanjem novih stvari ali daril ali s potovanji. Ta navada ni vezana na določen spol, vendar bom za boljše razumevanje uporabila precej stereotipen primer: Žena je jezna na moža: da bi se oprostil, ji mož kupi darilo ali jo povabi v drago restavracijo. Tako »reševanje« medosebnih težav lahko privede do tega, da bo žena še bolj pogosto jezna, saj bo s tem vsakič dobila nekaj v zameno, mož pa tudi ne bo imel veliko interesa drugače reševati težav, saj se bo tako najbolj enostavno odkupil. Taka zveza se ponavadi konča z jeznim možem, ki se počuti kot bankomat in nezadovoljno ženo, ki ni slišana in so njene potrebe prezrte. S tem konflikte samo pometemo pod preprogo, vendar še vedno obstajajo. Ko pridejo naslednjič na dan, je običajno še veliko hujše.

Nič ni narobe, da drugemu želimo kaj podariti in tako izkazati svojo ljubezen in pozornost. Težava nastane, ko ta navada postane način, kako reševati medosebne spore in nerazrešene težave.

Ponovno naj poudarim: kar lahko naredite je, da se pogovorite o problemu. Če je bilo pretrgano zaupanje, pa da ga poskušate ponovno zgraditi. Če se partner ne počuti slišan ali da ga ignorirate, se poskusite pogovoriti. Pomembno je, da imamo do partnerja realna pričakovanja. Partner namreč ne bo mogel zadovoljiti naših nerealni fantazij, kot jih pogosto vidimo v filmih.

Že objavljeno v Slomediji 

Viri:
http://qz.com/580940/toxic-relationship-habits-most-people-think-are-normal/