Blog

Notranji kritik - naš največji sovražnik

21. november 2014 ob 11:42

Kategorije :

»Si popolna zguba.«, »Kaj pa se greš?«, »A res misliš, da zmoreš?«, »Grd si!«

Če bi vam to kdo rekel, bi verjetno prekinili odnos z njim ali ga vsaj ozmerjali. Zakaj pa potem sami sebi govorimo take stvari?

Vsi poznamo samokritične misli in dvome, ki nas obhajajo v stresnih in drugih situacijah. Večina pa ne ve, da je to samo vrh ledene gore, vrh notranje kritike, ki negativno vpliva na osebne odnose, kariero, življenjske cilje ter na vse aspekte našega življenja.

Notranji kritik sestavlja sistem negativnih in uničevalnih misli in prepričanj o sebi in o drugih. Poleg notranjega „glasa” in misli se pojavljajo tudi neprijetna čustva kot so žalost in jeza. Ko se oglasi notranji kritik, se posameznik razcepi na dva dela, na pozitivni del in na uničevalni del, med obema pa nastane dialog. Ko prevlada destruktivni glas, nam ta lahko prepreči začetek novih aktivnosti in se tako sami začenjamo omejevati.

V svoji notranjosti smo vsi razdeljeni. Na eni strani imamo uspehe in dogodke, na katere smo ponosni, imamo želje, cilje in sposobnosti, ki jih želimo razvijati in še željo in potrebo po ljubezni in smislu življenja. Pozitivna samopodoba se lahko razvije že zelo zgodaj, kot pozitiven in ljubeč odziv staršev na otroka.

Na drugi strani pa nas notranji kritik, naš notranji glas, ki je do nas neizprosen, neprestano kritizira in zmerja. Negativni notranji glas sestavljajo negativne misli, prepričanja, mnenja in stališča, ki imajo namen uničiti našo samopodobo. Naš negativno nastrojeni svetovalec nas svari tudi pred drugimi ljudmi, spodbuja jezo ter kritično nastrojenost do drugih ter nam prikazuje negativno plat dogodkov.

Kot pozitivna samopodoba tudi notranji kritik nastane v otroštvu, ko otrok nekritično sprejema grajo staršev. Ustvari pa ga tudi kot obrambo pred zunanjim svetom. Za otroka je manj boleče, če se kritizira sam, kot pa da ga kritizira oseba, ki jo ima rad. Težava pa nastane, ker se v večini primerov otrok kritizira in kaznuje veliko bolj neusmiljeno kot bi to storili starši.

Pri nekaterih ljudeh je notranji kritik močnejši kot pri drugih. Onemogoča jim, da bi stvari ocenjevali realno in povzroča negativna čustva. Negativni kritik prepreči, da bi realistično ocenjevali dogodke, saj sproža negativna čustva in uničuje občutke zadovoljstva zaradi dosežkov. Negativni kritik sicer ni slušna halucinacija, se pa pojavi kot vrsta misli v naši glavi. Vsakič ko verjamemo svojemu negativnemu kritiku, se mu ne upremo in se obnašamo v skladu s tem, kar nam govori. Ta proces ima lahko hude negativne posledice za naše življenje.

Velik del ljudi se zaveda nekaterih aspektov negativnega notranjega kritika, veliko negativnih misli pa ostaja na nezavedni ravni. V nekaterih situacijah se zavedamo tega, kar nam govori notranji kritik, v drugih pa ne in enostavno vsakič sprejmemo, kar nam govori negativni notranji glas.

»Izgubljena (tekma) je popoln neuspeh, nobena zmaga ne more poplačati tega.« Andre Agassi

V naslednjem prispevku o tem, kako se lahko upremo notranjemu kritiku.

Že objavljeno v Slomediji, 4.novembra 2014

Kategorije