Blog

Pasivna agresivnost (2. del)

02. julij 2015 ob 10:32

Kategorije :

Učiteljica: Janez, prosim, odpelji voziček iz razreda.

Janez: Takoj. [Sedi naprej]

Učiteljica: Janez, si me slišal? Odpelji voziček iz razreda.

Janez: Takoj bom. [Sedi naprej]

Učiteljica: Janez, takoj odpelji voziček iz razreda!

Janez: Saj bom, saj bom. [Sedi naprej]

Učiteljica [Sarkastično]: Metka, prosim odpelji voziček iz razreda. Janez se očitno premika zelo počasi.

Janez: Sem rekel, da bom jaz. [Vstane zelo počasi in s stolom udari v sosednjo klop; gre do vozička in z vozičkom zadene klop, sošolcu povozi nogo, zadene v kateder in polije vodo, nato udari še v vrata.]

Učiteljica [zelo jezno]: Ničesar nisi sposoben narediti, niti tako enostavnih nalog! Nič ne narediš prav. Pospravil boš za sabo in to boš naredil po pouku, saj ne bomo izgubljali ure zaradi tebe.

Janez [Zelo mirno]: Je bila samo nesreča. Nisem vedel, da vas bo tako vznemirilo, če učenec naredi napako. Žal mi je.

Učiteljica [Z obžalovanjem]: Vsi delamo napake, ne bi se smela tako obnašati. Oprosti. Bova skupaj pospravila.


Janezovo vedenje je značilno za osebe s pasivno agresivnim vedenjem, verjetno ga je razvil, ker svoje jeze ni smel izražati na neposreden način. Mogoče je celo nase ponosen, ker dobro nadzoruje svoja čustva in ohranja mirno kri v konfliktnih situacijah.

Ko pasivno agresivno osebo prosimo, naj naredi neko nalogo, v njej prošnja pogosto vzbudi neracionalna prepričanja, ki izhajajo iz zgodnjih izkušenj:

  •  sam moram vse opraviti,
  •  (učiteljica) vedno izbere mene,
  •  ima me na piki, a ji bom vrnil, tako da ne bo vedela kdaj.

V pasivno agresivnih ljudeh že običajne zahteve avtoritet vzbudijo agresivno vedenje, ki izhaja iz navedenih neracionalnih prepričanj. Vendar pa jih ne izrazijo neposredno z besedami, ampak jih potlačijo. Sami sebe branijo pred svojo jezo tako, da jo projicirajo na druge osebe.

Ti posamezniki namenoma iritirajo druge s svojim vedenjem in v njih vzbujajo jezo. Tipične vrste obnašanja, ki jih zasledimo so: zanikanje občutkov jeze, odlašanje, nenatančno ali neuspešno izvajanje nalog, umik in užaljenost in prikriti način maščevanja.

Janez je verbalno potrdil svojo pripravljenost za nalogo, z izvedbo pa je zavlačeval. Voziček je namenoma odpeljal iz razreda na neprimeren način. To je privedlo do učiteljičine jezne reakcije, saj se ni zavedela, da ravno to želi Janez doseči.

Učiteljica je bila na začetku mirna, ko pa je morala večkrat ponoviti navodila, se je začutil sarkazem. Sarkazem je znak, da se v človeku zvišuje jeza in da se je ujel v igro pasivno agresivne osebe. To bi bil dober trenutek, da bi se učiteljica zamislila in se pogovorila z Janezom, vendar ni prepoznala, kaj se dogaja pod površjem. Še preden bi se zavedela, je začela kričati pred razredom, Janez pa je še vedno ohranil mirno kri. Mirno se je opravičil učiteljici in se spraševal, zakaj se je tako razjezila. S tem ji je poslal neverbalna sporočila:

  •  ni mi jasno, zakaj se tako jezite name, je bila samo napaka,
  •  jaz se obnašam mirno in spoštljivo do vas, vi pa kričite name in me žalite. Jaz ne odobravam, da se nekdo tako obnaša z mano.
  •  Si ne zaslužim, da kričite name pred mojim razredom, vaš odziv je pretiran. Dolgujete mi opravičilo.

Učiteljica je zaradi izbruha jeze takoj občutila krivdo in jo je bilo sram, zaradi tega se mu je opravičila. Janez je opravičilo dobil, tudi če je sam izzval neprijetna čustva. Vse to pa je v Janezu okrepilo prepričanje, da je izražanje jeze nevarno. Po tem dogodku se je verjetno poslabšal tudi njun odnos.

Ljudje, ki se vsakodnevno srečujejo s pasivno agresivnimi posamezniki, pogosto zapadejo v podobne igre, iz katerih po navadi odhajajo zmedeni, z občutki jeze in krivde. Do tega prihaja, ker se ljudje ne zavedamo dinamike in psihološkega ozadja pasivne agresivnosti. Uvid v potek igre nam omogoča, da se lahko izognemo negativnemu izkupičku in začnemo graditi na medosebnem odnosu.

http://www.osebna-terapija.com
Maja Sedmak Cvelbar

Viri:
Signe Whitson, L.S.W. (2013). The Passve Aggressive Conflict Cycle: http://www.psychologytoday.com

Slika: rotorhead

Že objavljeno s Slomediji, 16.junija 2015

Kategorije