Blog

 Nekateri otroci imajo lahko telesne bolezni, ki nimajo biološkega oz. zdravstvenega vzroka; imenujemo jih psihosomatske bolezni. Psihosomatski simptomi so lahko zelo različni in obsegajo vse simptome v telesu, ki nimajo jasnega zdravstvenega vzroka ali so veliko močnejši glede na biološki vzrok. Vzrok psihosomatskih bolezni pri odraslih je običajno stres in izločanje kortizola, ki oslabi naš imunski sistem. Pri otrocih pa opazimo še drugi mehanizem in sicer pričakovanje, da se bo nekaj slabega zgodilo. Med najbolj pogostimi somatskimi simptomi pri otrocih in odraslih je bolečina. Vsi smo že imeli izkušnjo, da smo se npr. udarili v ramo in ko se je nekdo želel dotakniti bolečega mesta, smo začutili bolečino, še preden se nas je dotaknil. To se dogaja, ker bolečino pričakujemo in je povsem normalno. Podoben mehanizem se lahko sproži pri psihosomatski bolezni. Čeprav je normalno, lahko to omejuje naše življenje: npr. kadar imajo otroci trebušne bolečine, ko morajo iti v šolo ali ko smo zelo pogosto pri zdravniku.

Pri somatskih simptomih je pomembno, da preverimo, ali obstaja biološki vzrok in da peljemo otroka na pregled k zdravnik, da izključi morebitni biološki vzrok. V primeru, da dejanskega vzroka ni, pa ne zavzemimo stališče »saj je vse to samo v otrokovi glavi«. Tudi če imajo simptomi psihološki vzrok, to še ne pomeni, da so izmišljeni ali da nas otroci želijo s tem manipulirati. Za otroka so ti simptomi resnični in povzročajo stisko, saj je zelo neobičajno, da bi otrok simptome in bolečino samo igral.

Kaj naj potem naredimo, če sumimo, da ima naš otrok psihosomatske simptome? Najprej moramo peljati otroka do svojega zdravnika. Če zdravniški pregled potrdi, da gre za psihosomatske simptome, je dobro začeti razmišljati, kateri so tisti dejavniki ali situacije, ki v otroku vzbujajo stres: začetek šole, težave v družini, ločitev staršev, norčevanje sošolcev ... Pomembno je, da se z otrokom pogovorimo, kaj lahko naredi glede stresne situacije, saj če jo bomo ignorirali, to ne bo pomagalo ali bo težavo lahko celo poslabšalo. Če se simptomi slabšajo ali če vidite, da sami ne morete pomagati svojemu otroku, je smiselno, da poiščete pomoč strokovnjaka.

Lahko se tudi znajdete v neprijetni dilemi: Kako pogosto naj peljem otroka k zdravniku? Če gre res za psihosomatske simptome, (pre)pogosto otrokovo obiskovanje zdravnika lahko povzroči, da otrok postane še bolj pozoren na simptome in se ti še poslabšajo. Zgodi se podobno, kot takrat, ko pozornost umerimo v bolečino in dobimo občutek, da je bolečina še večja. Preveč pozornosti psihosomatskim simptomom lahko simptome še okrepi. Zaradi pogostih obiskov otrok izgubi pouk, druženje s prijatelji, vrstniki ga sprašujejo, kaj je narobe ... Otrokova stiska se še poveča. Po drugi strani pa je dobro, da otroka peljemo k zdravniku. Zato je potrebno najti ravnovesje med tem, kdaj poiščemo zdravniško pomoč in tem, da vemo, kadar to ni potrebno. Smiselno je, da se pogovorite z vašem pediatrom, kdaj naj ponovno pripeljete otroka na pregled.

Psihosomatski simptomi so zelo pogosti, vendar njihova prisotnost še ne pomeni, da gre za psihopatologijo. Dobro pa je, da jih ne ignoriramo, ampak skušamo ugotoviti njihov vzrok in ga poimenovati. Pomembno je tudi, da se z otrokom pogovorimo o njegovih čustvih in kaj doživlja. Če sam ne zna še poimenovati čustev, mu lahko pri tem pomagamo, vendar z odprtostjo: pripravljeni moramo biti, da bo otrok morda našo idejo o tem, kako se sam počuti, zavrnil.

Stresne situacije in travmatični dogodki, druge bolezni kot so depresija in anksioznost tveganje za razvoj psihosomatike povečujejo. Pogosteje se ta pojavlja pri deklicah.

Pomembno je, da pri somatskih simptomih ne posplošujemo posameznih primerov, saj so individualne razlike lahko zelo velike; obstajajo tudi zelo različne situacije, na katere lahko otrok reagira s psihosomatiko.

Viri:

DeCarter, D (2017). Somatic Symptoms in Kids. Child Psychology Podcast

https://childmind.org/guide/somatic-symptom-disorder/risk-factors/