Še eno leto naokrog. Bo kaj drugače? Verjetno ne.
19. december 2017 ob 13:40
Kategorije :
Bliža se konec leta, prazniki, odštevanje in voščila. S tem pa tudi naše razmišljanje, kakšno je bilo to leto in ali smo uresničili tiste želje in zaobljube, ki smo si jih zadali ob koncu prejšnjega leta. Ko brskam po socialnih omrežjih, opažam, da se pojavljajo vedno enake vsebine, zaradi tega sem veliko razmišljala o tem, katera tema bi bila lahko drugačna. Ugotovila sem kruto resnico, da verjetno ne bom drugačna, kot niso drugačne in se ponavljajo novoletne zaobljube in upanje, da bo končno naslednje leto boljše. Zelo verjetno ne bo. Obenem pa vam ne želim zatreti motivacije, želim vam le predstaviti realno sliko. Dobro je, da ne pričakujemo samo slabo in negativno ali nasprotno, da si predstavljamo, da bo vse posejano z »rožicami« - dobro je, da ne gremo v skrajnost. Če želimo nekaj doseči, moramo na tem delati – to je dejstvo.
Vsi imamo v sebi otroško željo, da bi se stvari zgodile »kar same od sebe«, to imenujejo “magično mišljenje”. Prepričanje, da lahko naša misel vpliva na drugo osebo ali na bodočnost, prepričanje da bo drugače le, če bomo v to verjeli. Tako enostavno pa vendar ne gre. Pomislite, koliko krat bi bili že naši politiki mrtvi, glede na to, kaj vse slabo jim želimo ali, koliko ljudi bi bilo milijonarjev. Tako kot ne deluje negativna magična misel, tako ne deluje niti pozitivna. Nekateri pravijo, da je dovolj, da samo vizualiziramo in v to verjamemo in že se bodo dobre stvari uresničile same od sebe; vendar ni tako.
Če boste v naslednjem letu nekaj želeli spremeniti, boste morali delati na tem, da dosežete svoje cilje. Uspeha ne določajo toliko pozitivni trenutki in majhni uspehi, s katerimi boste bliže cilju, temveč, kako boste vztrajali in zdržali, ko stvari postanejo težke ali ne gredo po vašem planu. Običajno se novoletne zaobljube zalomijo v prvem mesecu: čeprav smo se npr. odločili hujšati, pospravimo vrečko čipsa ali celo čokolado. To še ne pomeni, da je naš plan popolnoma splaval po vodi, to pomeni le, da morate ponovno dobiti motivacijo in voljo za vztrajnost. Tisto pozitivno jezo ali asertivnost, tisto energijo, ki vas žene naprej in vam ne dovoli, da bi prenehali. Prav sposobnost zdržati z bolečino, frustracijo in neuspehi je povezana z zadovoljstvom v življenju. Primer tega je lahko študent, ki bi raje počel tisoč drugih stvari namesto učenja, vendar mora zdržati in odložiti ostale svoje potrebe, da mu bo lahko na koncu uspelo pri študiju. Ljudje si pogosto želimo imeti »vse«: hujšati in jesti sladkarije; biti uspešni v službi ali v študiju in imeti obilo prostega časa; želje, ki so nezdružljive med seboj. Družbena omrežja te naše predstave običajno še poslabšajo, saj ljudje delijo med seboj predvsem lepe stvari in uspehe ter ne pokažejo dela in truda, ki je za uspehom.
Če posplošim, opažam dve vrsti ljudi, tisti ki so v življenju uspešni in zadovoljni ter tisti, ki so nezadovoljni. En del je odvisen od dejanskih, objektivnih okoliščin in dogodkov, ki jih življenje prinese in na katere nimamo vpliva, veliko pa je odvisno tudi od našega odnosa do teh dogodkov. Nekateri ljudje se lahko res naučijo nekaj pozitivnega tudi iz najbolj negativnih dogodkov, vendar pa morajo pred tem znati prenašati negativne in težke trenutke. Bolečina - tako fizična kot psihična - je neizbežen del življenja; žalost nam recimo sporoča, da smo izgubili nekaj nam zelo pomembnega. Žalost govori pomembno zgodbo. Če ne bi imeli ničesar radi, tudi žalosti ne bi občutili, tako življenje pa bi bilo prazno.
Svojim klientom pogosto postavim vprašanje »Zakaj se splača živeti?«, po mojem mnenju je to pomembno vprašanje, ki govori o naših vrednotah, o tem kaj nas veseli, nam daje energijo in zakaj smo se pripravljeni boriti. Želim vam, da bi v prihodnjem letu počeli več tistega, kar vas veseli ter imeli moč, da bi zdržali v bolečini in v težkih trenutkih, ki se bodo mogoče pojavili.